S kaj, kako in zakaj do uspešnega produkta
Kje začeti, ko dobiš idejo stoletja? Prvi korak je oblikovanje prototipa, prek katerega lahko varno preveriš ali ideja "pije vodo". Kot je udeležencem delavnice izdelave digitalnega prototipa uvodoma povedal Urban Lapajne, "ste s povezljivostjo interneta takoj med globalno konkurenco. Vsi vemo, da aplikacijo, ki ne dela, takoj brez slabe vesti pobrišemo in se z njo ne trudimo. Zato je pomembno, da je naša rešitev ob objavi dodelana. Predvsem pa, da nam je jasno, kateri problem sploh rešujemo in ali je naša rešitev ustrezna."
Kaj je prototip in kje se uporablja?
Obstajajo različne metode, ki jih uporabimo glede na to, v kateri fazi je naša ideja. Pri prototipiranju s testiranjem iščemo odgovore na štiri vprašanja: ali problem, ki ga rešujemo, sploh obstaja, kdo je oseba, kateri rešujemo problem, ali naša ideja ustrezno rešuje ta problem in ali je poslovni model ustrezen.
Delavnico je v duetu z Urbanom vodila Mateja Verlič Brunčič, izvršna direktorica in managerka v podjetju Equaleyes Solutions, ki je nadaljevala, da "moramo svoje potencialne uporabnike res dobro spoznati. Katere filme gledajo? Kaj jih spravi v jok? Česa se bojijo? Ali je to, kar govorijo, resnica ali nam želijo ugajati?" Nadaljevala je, da so "predpostavke križ. Rado se zgodi, da z gotovostjo naštevamo fakte, za katere pa nimamo potrditve. Na primer to, da uporabniki časopis berejo zvečer. Kako to vemo, če nismo preverili? Predvsem je potrebno dodbra spoznati tisti izmuzljivi zakaj nekaj počnejo. Vprašanja kaj, kako in zakaj so osnovna vodila pri odkrivanju vaših uporabnikov."
Brez učenja na lastnih napakah ne gre
Dogajanje se je po delavnici tudi tokrat preselilo v KID Kibla, kjer so udeleženci presedlali od grajenja lastnega produkta k zgodbam in nasvetom izkušenih startupovcev. Sogovorniki, soustanovitelji in direktorji svojih podjetij
Primož Zelenšek, Chipolo, Rok Colarič, Sleepy Bottle in Jakob Šušterič, MESI, so s publiko izjemno zanimivo delili svoje izkušnje razvoja lastnega produkta.
Kot je povedal Primož, "podjetja potrebujejo določen čas za razvoj. Smo pa v okolju, kjer na trgu istočasno ni 100 različnih startupov, da bi se vzporedno učili en od drugega." Tudi druga sogovornika sta potrdila, da so se v njunih podjetjih predvsem učili iz lastnih napak. Rok je dodal, da je "hardware res 'hard'. "Na poti smo srečali milijon težav in spoznali, da inovacija še ne pomeni uspeha, saj certificiranja lahko trajajo zelo dolgo. Vsak dan se srečujemo s stvarmi, o katerih nimamo pojma. S pomočjo strokovnjakov in mentorjev poskusimo predvideti milijon stvari, na katere sami nikoli ne bi pomislili," je razlagal Rok.
"Ne prodajamo produkta, temveč rešitev"
Jakob je dodal, da so ob začetku pred petimi leti na trenutke po podjetju "letali kot kura brez glave". "Danes nas je več kot 40 zaposlenih, smo strukturirani in sistematični. Razlika ni le, kako deluje ekipa navznoter, temveč tudi kako nastopamo na trgu. Sistematično smo se odločili, da zaradi problematike javnih razpisov ne bomo sodelovali z bolnišnicami, temveč le z zainteresiranimi zdravniki. Ta odločitev je bila ključna," je razložil Jakob.
Odločilen premik v podjetju MESI se je po njegovih besedah zgodil, ko "smo spoznali, da ne prodajamo zgolj tehničnega produkta, temveč celostno rešitev, torej zdravniku pomagamo pri zgodnjem odkrivanju srčnih bolezni. Ob tem spoznanju so tudi tehnični izzivi izzveneli in dobili smo nov fokus."
Primož je dodal, da tudi sami tehnologijo Chipolo vidijo kot rešitev za iskanje predmetov, s posebno dodano vrednostjo za partnerska podjetja. "Tehnologijo lahko vdelamo v katerikoli produkt, na primer denarnice. Končni uporabnik dobi denarnico z integrirano tehnologijo Chipolo, podjetje pa nov produkt s tehnološko rešitvijo, ki jim ponuja vpogled v vedenje uporabnikov, do katerih nikoli prej niso imeli dostopa," je povedal Primož.
Celoten zanimiv pogovor treh izkušenih startupovcev si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Avtor: Start:up Maribor , 9. 11. 2018