NOVICA

Zgodba vašega startupa naj sporoča vrednote, ki usmerjajo vaš cilj!

Kaj so blagovne znamke in kako komunicirajo? Zadnje desetletje je na to področje prineslo kar nekaj sprememb, ne glede na medij pa v svojem bistvu ostajajo enake. Še vedno nam, ene bolj, druge pa manj uspešno, pripovedujejo zgodbe in s tem osmišljajo svoj obstoj. Na delavnici “Temelji uspešne blagovne znamke”, nam je v torek, 7. novembra 2017, v Tovarni Podjemov v Mariboru, Aljoša Bagola, partner in izvršni kreativni direktor Pristop Creative, predstavil osnove uspešnega pripovedovanja zgodb in kako se gradijo znamke največjih.

Zgodbe človeštvo spremljajo že vsaj od jamskih slikarij, ko so stenski stripi postali prvi zapisi nekega dogajanja. V Antični Grčiji je Aristotel predstavil bolj dodelan koncept zgradbe zgodb v obliki dramskega trikotnika. Vsaka potrebuje uvod, zaplet in katarzo, ki osmisli delovanje glavnih likov. V zadnjih, tehnološko prevetrenih letih pa je bistvena sprememba na področju ‘storytellinga’ znamk skrčena pozornost, ki jo potrošniki namenijo medijskim vsebinam. En razlog za to izhaja iz biologije, saj so možgani najbolj potraten organ telesa. Naša pozornost je zato dragocena in strogo odmerjena. Tako ima vsak akter na trgu pred sabo zahtevno nalogo, da nas pritegne s čim krajšo, pa vseeno privlačno in zaključeno zgodbo.

Aljoša Bagola, Pristop Creativa (foto: Jure Bauman)

‘Oprosti, ker si nisem vzel več časa, da bi ti napisal krajše pismo’

Kot je povedal Aljoša je oglaševanje Hollywood v Twitter formatu, čemur morajo v svojem komuniciranju slediti tudi startupi. Ko pripovedujemo zgodbo si moramo vzeti čas, da vsebino zgostimo. Med razmišljanjem o svoji viziji morate veliko pozornosti nameniti krajšanju zgodbe na tiste bistvene besede, ki bi jih lahko zapisali na kavni prtiček. Stranki mora biti ob ogledu prvih vsebin v nekaj sekundah jasno kaj ponujate in v kakšen zgodbeni okvir sodite. Da ste uspešni v svojem pripovedovanju boste vedeli, ko ustvarite t.i. ‘smile in the mind’. Gre za notranje razumevanje in povezovanje, ko se uporabniku prižge luč, da je pravilno povezal dane namige in razume kaj je vaše bistvo.

Kontinuirano pripovedovanje zgodbe

Na svetu obstaja 9 tipov zgodb, ki jih vedno znova obračamo in recikliramo. V ta namen obstajajo pravila, kako v tem okviru prodreti z majhnimi spremembami. Aljoša je z udeleženci delil prakso najbolj uspešnih znamk, ki se držijo pravila 'MAYA' - ‘most advanced yet acceptable’. Avantgardne zamisli bodo med širšo javnostjo težko hitro sprejete, zato se je bolje držati načela, da je nekaj novega le do te mere, da je še prepoznavno. Za oblikovanje vaše vizije si morate najprej zastaviti vprašanja, ki se morda zdijo banalna, vendar so bistvena. Zgodba mora zajemati vaš DNK: kaj želite doseči, kako želite pomagati ljudem in izboljšati človeštvo. Malček pocukrano, vendar nujno za oblikovanje vizije, ki se bo kasneje stekla v poslovni in prodajni načrt.

Sindrom sejne sobe

Marsikatera ideja se med sestankom sliši odlično, vendar ne služi svojemu namenu. Na primer umetniško dovršen oglas, ki je navduševal v naročnika, na televizijskem zaslonu ne bo pritegnil gledalca in mu predstavil produkta. Ko se sami znajdete pred podobnimi podvigi bodite pozorni, da so aktivnosti podrejene cilju in ne same sebi namen. Pomembno je, da svojim strankam podrobno prisluhnete, slišite tudi tisto izrečeno med vrsticami in razumete želeni namen. Poznavanje okolja iz katerega prihajate in ciljne skupine za katero delate je ključno pri oblikovanju zgodbe, ki bo pritegnila in pripeljala do rešitve, ki jo potrebujejo.

Delaj napake in verjemi vase!

Aljoša je med delavnico izpostavil, da imamo Slovenci mnogo odličnih idej in smo dobro izobraženi, vendar smo pogosto neprodorni, saj nas zadržuje strah pred neuspehom. Smo nenaklonjeni tveganjem, ker napake prevečkrat vidimo kot katastrofo, pred njimi pa nas stalno svari tudi okolica. Kot je povedal sam je bil vedno označen kot ‘underdog’: v Murski Soboti kmet, ker je iz vasi, v Ljubljani kmet, ker je iz Prekmurja, v Cannesu kmet, ker je iz Slovenije. Ni kaj, kljub temu je ta ‘kmet’ prišel zelo daleč, ker je verjel vase. Napake in sprejemanje svoje drugačnosti so poligon za učenje in rast, tako pa se razvija tudi vaša strokovnost.

Start:up Musli: ‘Umetnost stroytellinga’

Po delavnici se je dogajanje preselilo v KID Kibla, kjer sta se Aljoši pridružila še Jan Macarol Vrabec, ustanovitelj in direktor agencije Reformabit in City Magazin-a in Uroš Požgan, startup podjetnik, direktor in co-founder podjetja Kokica. Strinjali so se, da je blagovna znamka v bistvu kontinuirano pripovedovanje zgodbe skozi čas. Dober primer je podjetje Apple, ki je klasični marketing obrnil na glavo. Kreativnost, ki je bil prej domena oglaševalskih agencij je pripojil razvojnemu oddelku. Zdi se, da so se s tem odpovedali ‘storytelling-u’, dejansko pa so jo vpeli v klasično herojsko zgodbo, katere nositelj je Steve Jobs in izkazal se je za močan napajalnik znamke.

Vsi trije so z obiskovalci delili svoje poglede na oblikovanje blagovne znamke, pripovedovanja zgodb, razvoja medijske krajne v Sloveniji, ter razvoj ‘influencer marketinga’ pri nas. Če ste dogodek zamudili, si ga lahko v celoti ogledate na povezavi spodaj: