Razkrili smo trike in veščine, ki so potrebni za hitro rast podjetja ter postavili temelje za nove »growth hackerje«
V torek, 6.6. so na Tovarni podjemov izpeljali delavnico z naslovom »Nova znanja growth hackinga za startup podjetja«. Startupovcem in ostalim podjetniškim entuziastom sta svet »growth hackinga« razkrivala Maja Voje in Matic Užmah, ki sta delila izjemno veliko koristnega znanja, ki je nujno potrebno za hitro rast vsakega startupa oz. podjetja.
Veliko startupov se srečuje z marketinškimi izzivi, ker nimajo sredstev za marketing in nimajo osnovnega marketinškega znanja. V zadnjem obdobju je zaznati trend, t.i. »growth hacking«, ki se osredotoča na en sam cilj, to je rast, ki mu prilagaja metode, taktike in dobre prakse za pridobivanje novih kupcev.
»Growth hacking« je bolj celosten od tradicionalnega marketinga
Po izkušnjah Maje Voje je »growth hacking« proces hitrega eksperimentiranja preko različnih trženjskih kanalov in razvoja produkta, katerega cilj je najti najbolj učinkovite in uspešne načine za rast posla in mora biti v DNK-ju podjetja. Maja se je z »growth hackingom« srečala, ko je preko startup marketinga prišla na »growth hacking«, za katerega meni, da je bolj celosten od tradicionalnega marketinga. »Growth hacking« je veliko bolj povezan s samim produktom, gre za nek celosten pogled na podjetništvo. Skozi prakso je ugotovila, da je »growth hacking« edini pravi način za manjša podjetja, ki želijo hitro rasti. Pri tem je potrebno, da si hiter. To ni kampanja, ki bi trajala pol leta ampak je potrebno zastaviti »kampanjo« hitrih eksperimentov, priporočljivih je 3-5 eksperimentov na teden. Najboljši del tega je, da gre za interdisciplinarnost (uporabniška izkušnja, analitika,…). Obstaja več različnih vrst uporabe »growth hackinga«, odvisno je od razvojne faze v kateri je podjetje, od proračuna, od velikosti ekipe in nenazadnje od števila uporabnikov produkta. Ključno je poiskati oz. ustvariti lastno skupnost, ki bo začutila tvoj produkt, da bodo zaupali tvojemu podjetju. Takšne skupnosti so izjemno dragocene in ne nastanejo iz danes na jutri, ampak se splača potruditi, saj so informacije teh ljudi izjemnega pomena.
Maja pravi, da gre pri »growth hackingu« za 80% kopiranja svojih konkurentov, da pogledamo kaj oni delajo dobro. Na drugi strani je 20%, da si zares drugačen in kreativen. Potrebno si je izbrati nišni segment, se osredotočiti na ta segment in poizkušati zmagati. Maja je nato postregla še z dvema uspešnima primeroma »growth hackinga« iz prakse, in sicer predstavila je primera podjetij
Dropbox in
Airbnb. Prvi del je zaključila z nasvetom, da je potrebno biti pameten pri sosledju eksperimentov. To lahko počnemo z majhnimi sredstvi, v majhni ekipi, vse je potrebno zelo natančno izmeriti in biti pameten pri sosledju.
»Customer Success vs. Customer Support«
Sledila je predstavitev Matica Užmaha o delovanju njihovega podjetja
Support Hero. Njihovi viri prometa na spletno stran so mogoče rahlo nenavadni, ne delajo po običajnih kanalih. Večinoma se poslužujejo »word of moutha« oz. priporočil obstoječih klientov in ocen na različnih platformah. Plačanih oglasov se poslužujejo večinoma na platformi
Quora. Uporabljajo tudi različne mikro kanale, vsebinski marketing in t.i. »outbound« prodajo. Matic nam je predstavil tudi 13 korakov, ki so potrebni za proces »outbound« prodaje. Izjemnega pomena pri pošiljanju e-mailov potencialnim strankam je vsebina in atraktivnost zadeve. Vedno moramo narediti »domačo nalogo« in se predhodno pozanimati o delovanju osebe oz. podjetja kateremu pošiljamo ponudbo.
Maticev nasvet je, da prvi dan ko začneš postavljati podjetje, da začneš s t.i. »customer successom«. Potrebno je vzpostavljati dolgoročne odnose s strankami, od marketinga do prodaje.
Razlika med uspehom uporabnikov in podpori uporabnikov je ta, da je »customer success« proaktiven, fokusiran na dolgi rok, daje vrednost produktom in generira prihodke, na drugi strani pa »customer support« čaka na njihovo reakcijo, je kratkoročen, rešuje vprašanja o produktu in ni osredotočen na prihodke.
Zakaj je »customer success« pomemben? Gre za srečne, lojalne stranke, katere bodo ostale in širile pozitiven »word of mouth«. S tem tudi zmanjšujemo stroške in preprečujemo različne krize. Ključne metrike za izboljšanje uspeha stranke so CLV (Customer lifetime value), MRR (Monthly recurring revenue), neto MRR rast, ARPC (povprečni prihodki), Churn rate (koliko strank izgubljaš) in Net promoter score (kako velika je možnost, da te bo tvoja stranka priporočila nekomu drugemu). Dober odstotek izgubljenih strank je pod 5%, Support Hero je imel v maju celo 0%, torej nobena stranka jih ni zapustila. Matic je predstavil še nekaj orodij, ki jih oni uporabljajo in sicer:
AgoraPulse,
Chart Mogul,
Zapier in
BuzzSumo oz.
BuzzStream. Predlaga tudi poslušanje podcasta
Davida Cancela, direktorja podjetja
Drift.
Matic je na koncu postregel še z nekaj nasveti, glavni je bil:
»Vsaka zadeva je zelo »simple«, ampak nikoli ni »easy«.
Sledil je praktičen prikaz različnih »growth hacking« orodij, katere so udeleženci delavnice preizkusili sami, na svojih prenosnih računalnikih. Z različnimi triki in orodji so udeleženci pogledali, kako prevzemati dobre prakse od konkurence, naredili seznam eksperimentov, jih postavili v zaporedja ter se naučili delati t.i. »engineered marketing« za rast podjetja ali ideje.
Na koncu popoldanskega dela je Maja Voje zaključila še z nekaj nasveti in izpostavila kako pomembna je sama ideja in njena ocenitev. Izpostavila je izreden pomen eksperimentiranja, kjer ne rabimo biti popolni, saj približno 80% eksperimentov ne uspe, važno pa je, da jih hitro implementiramo in da ne obupamo. Vse skupaj je potem potrebno analizirati, šteje pa samo tisto kar potem dejansko prenesemo v poslovno prakso.
Start:up Müsli – Uspešne zgodbe hitre rasti
Minilo je samo nekaj minut in že smo bili v
KID KIBLI, kjer je potekal nov Start:up Müsli z naslovom
»Uspešne zgodbe hitre rasti«. Namen dogodka je promocija podjetništva in storitev podpornega okolja, ki ga nudi Tovarna podjemov za mariborsko startup skupnost. In kako najbolje promovirati in motivirati mlade za podjetništvo? Skozi nova znanja in podjetniške zgodbe, ki lahko potencialnim podjetnikom in podjetnikom začetnikom pokažejo pot. Zato smo gostili: Majo Voje, Matica Užmaha ter mariborskega startupovca Martina Pelcla, ki je uspel s platformo
MojMojster. MojMojster je platforma, kjer lahko enostavno organizirate svojo gradnjo na enem mestu in z nekaj kliki ter vpisom poštne številke oddate povpraševanje preverjenim podjetjem oz. najdete najprimernejšega izvajalca. Torej povezujejo investitorje z gradbenimi in obrtniškimi podjetji in združujejo znanje gradbeništva s sodobnimi spletnimi tehnologijami, da bi pomagali pri iskanju izvajalca in olajšali delo vsem, ki gradijo ali prenavljajo. Moj mojster je bil tudi primer na katerem smo skušali orisati podjetniške začetke in poti hitre rasti podjetja.
Uradni del se je zaključil s podelitvijo nagrade eni izmed udeleženk Müslija, katera je prejela pametni obesek
Chipolo Plus.
Neformalno druženje in mreženje se je nadaljevalo ob kozarcu piva.
Kdo je Maja Voje?
Maja Voje spada med 0,1% ljudi na Twitterju, ki govorijo o »growth hackingu« in je certificirana »growth hackerka« po
Growth Tribe v Amsterdamu. V zadnjih 5 letih je nastopala za več kot 50 različnih podjetij, od Googla, Rocket Interneta in za mnoge startupe po vsem svetu. Sodelovala je pri zagonu aplikacij, Kickstarter kampanji in razvila več procesov skozi Facebook oglase, LinkedIn in e-mail marketing. Trenutno dela za veliko tujih klientov kot strateg za rast. V Sloveniji je ustanovila skupnost "Growth hacking Slovenia". Je v stalnem lovu za najnovejšimi in najboljšimi trendi in eksperimentalnimi idejami, kamor jo žene velika strast poklica »growth marketingarja«. Zase pravi, da mora poskusiti prav vse trende in ideje.
Kdo je Matic Užmah?
Matic Užmah je so-ustanovitelj podjetja Support Hero, ki trži orodje, ki znotraj aplikacij omogoča samopomoč z napredno bazo znanja za SAAS aplikacije. Support Hero deluje z velikimi igralci na tem področju kot so KissMetrics, AgoraPulse, Zemanta in Drift. Odgovoren je za vizijo, strategijo in rast podjetja, ter najpomembneje, da so uporabniki srečni, ko uporabljajo SupportHero. Skrbi tudi za oblikovanje kulture podjetja in inoviranja priložnosti rasti. V preteklosti je pomagal pri rasti Codeable, številka 1 WordPress outsourcing plaftorme, ki je v manj kot enem letu zrasla iz 200.000$ prihodkov na mesec na 500.000$ prihodkov na mesec .
Kdo je Martin Pelcl?
Martin Pelcl je arhitekt, ki se ukvarja z inoviranjem v gradbeništvu in arhitekturi. Z lastno arhitekturno prakso in začetki podjetništva na področju izobraževanja je pričel v 2009. Po spoznanju, da je slovenski gradbeni trg netransparenten in neurejen je 2013 z Gregorjem Černelčem ustanovil startup MojMojster. Glavna problematika, ki jo rešuje, je iskanje kakovostnih izvajalcev za gradbene in obrtniške projekte. 2014 in 2016 pa je ustanovil tudi eMajstor.hr in DaiBau.at, hrvaško in avstrijso različico storitve. Pomagal je tudi pri ustanovitvi podjetja Coinhab d.o.o., ki je prva so-investitorska platforma za gradnjo stanovanj.
Avtor: Nataša Rus, 12. 06. 2017