Kaj so glavne sestavine za dobro zgodbo in zakaj sploh potrebujemo dobro in iskreno zgodbo? O tem je bilo govora v popoldanski delavnici in zatem še na srečanju startup skupnosti.
Branko Žunec nam je skozi svoj edinstven način izdal skrivnosti razmišljanja zmagovalcev. Med drugim nas je opozoril na to, da so otroci tisti, ki za svoje cilje vztrajajo do konca in še dlje in da ne popuščajo. Z leti pa pridobijo različne strahove, ki nas kasneje spremljajo kot odrasle in ki nas omejujejo. Strah pred neuspehom, pred zavrnitvijo ter pomanjkanje samozavesti so le eni izmed občutkov s katerimi se soočamo v odraslem obdobju svojega življenja in si zato manj upamo. Že od malega, se bojimo delati napake, predvsem nas to žal naučijo v šoli. Ni dobro, če dobimo slabo oceno, takrat se o tem pogovarjamo, petica pa je nekaj kar je normalno in takrat se pa žal ne pogovarjamo o zmagi in o uspehu ter ne analiziramo kako je do tega prišlo.
Ko smo odrasli, si velikokrat ne upamo narediti odločilnega koraka. Če ne vemo kaj se bo zgodilo, si mislimo, da se bo zgodilo kaj slabega. Zmagovalci ne razmišljajo tako.
Branko nas je opozoril tudi, da možgani ne poznajo besede NE. Če govorimo, da naj nekaj NE naredimo, bodo možgani razmišljali ravno o tem. Zato je pomembno kako komuniciramo in kako razmišljamo. Tudi avto sugestija je lahko dobra pomoč pri pozitivnem in zmagovalnem razmišljanju. Skozi veliko športnih primerov smo spoznali kako je treba razmišljati in kako pomembne so pravilne odločitve ob pravem času.
Zmagovalna miselnost pomeni, da se osvobodimo nepomembnih strahov, da razmišljamo o tem, da bomo prvi, da zmagamo, da ljudi prepričamo in da na koncu prodamo karkoli pač že prodajamo.
Zadnje raziskave (iz leta 2010) kažejo, da je razmerje med zavednim in nezavednim kar 5:95 zato je pomembno, da se naučimo uporabljati čim več nezavednega. Zavedati pa se moramo tudi to, daje naša glava super za kreativno razmišljanje, ne pa tudi za dolgočasno shranjevanje. Zato je pomembno, da si ideje zapišemo, zjutraj pa, da si naredimo načrt za cel dan.
Zavedati se moramo, da uspeh pride počasi in da je vztrajnost izjemnega pomena. Branko nam je zaupal koncept PNNP = pričakujte napredek in ne perfekcije. Zato vsako vizijo oz. cilj razdelajte v korake in nato v majhne naloge, da boste lahko spremljali napredek in da bodo cilji realni ter hitro dosegljivi.
Zvečer pa v Kibli o vztrajnosti, ki je na koncu najpomembnejša
Kibla je bila tudi tokrat napolnjena do skoraj zadnjega sedeža. Kako tudi ne, saj so se z Urbanom Lapajnetom tokrat pogovarjali trije, ki veljajo za sinonim vztrajnežev.
Andraž Tori je odkrito spregovoril o tem, da na začetku poti v Zemanti niso imeli pojma kaj delajo in da jim je na srečo ob pravem trenutku uspelo, da svojega produkta niso “čisto falili” ter da jim je uspelo svojo osnovno idejo prilagoditi do te mere, da so za produkt našli kupce in investitorje. Dodal pa je tudi, da se vse na področju medijev in oglaševanja tako hitro spreminja, da ne more z gotovostjo trditi, da bodo čez dve leti še obstajali, ampak ostaja pozitiven z miselnostjo: ''Greš in delaš!''.
Damjan Matičič je skozi življenje produkta Koofr pokazal, da je zelo vztrajen in da se resnično velikokrat v življenju startupa zgodi veliko število iteracij, tudi kar se tiče poslovnega modela. V zadnjih nekaj letih so pri Koofru namreč že velikokrat iskali pravi model s katerim bi uspeli preživeti. Od sodelovanja z različnimi telekomunikacijskimi podjetji pa do zaračunavanja zasebnim uporabnikom. Koofr je leta 2013 prejel naziv Startup leta in le zaradi vztrajnosti ekipe lahko produkt z veseljem uporabljamo tudi danes in ga bomo zagotovo tudi v prihodnje.
Peter Korun je predstavil svojo zgodbo. Kako in zakaj je začel z ustvarjanjem pametne prometne signalizacije, kako se je znašel na sestanku pri predsedniku Ruskih železnic in kako je tudi s stališča financiranja projekta vsakič znova pred novimi izzivi vendar vztraja in verjame v svoj produkt s katerim želi doseči, da nihče več ne bi doživel nepotrebne prometne nesreče, kot jo je sam.
