NOVICA

Marcos Tavares in Matej Lunežnik: Od A do Ž o zmagovalnih lastnosti uspešnih ljudi

 

Z željo po odgovoru na večno vprašanje: “Ali se največji asi rodijo ali izgradijo?” se je v mariborski KID Kibli odvil zadnji septembrski Start:up Müsli. Med sabo smo soočili miselnost športnikov vs. miselnost podjetnikov, z nami pa sta svoje bogate izkušnje delila mariborska nogometna legenda Marcos Tavares in eden najuspešnejših slovenskih mentalnih trenerjev Matej Lunežnik.

Legenda mariborskega nogometa in mentalni trener vstopita v KID kiblo 

Vrhunski športnik vs. vrhunski podjetnik

Dejstvo, da imajo vrhunski podjetniki veliko skupnega z vrhunskimi športniki, tekom večera nikakor ni ostalo zanemarjeno. 

“Ljudje, ki so dosegli vrhunske rezultate, govorimo o olimpijskih medaljah, prvenstvih, res svetovno cenjenih dosežkih, niso nič drugačni od vas. Niso zvišeni, niso arogantni, so preprosti, ‘domači’ ljudje. Tak je tudi Marcos. Imajo pa določene lastnosti, ki so jim skupne in jih ločijo od ostalih. Prva stvar, ki sem jo opazil, je njihova odpornost na probleme. Ne moreš jih spravit s tira. Ko se ta človek nekaj odloči, bo tako dolgo vztrajal in delal, dokler to ne doseže. Lahko se mu zgodi nekaj slabega, lahko mu bo nekaj težkega prekrižalo pot, ampak vseeno ne bo popustil. Vsi ljudje imamo neka pričakovanja in seveda se ta pričakovanja velikokrat ne izpolnijo. Večina ob tem popusti in obupa. Tista manjšina pa vozi naprej,” o filozofiji vrhunskih športnikov, ki si je v mnogih točkah skupna z vrhunskimi podjetniki, razlaga Matej Lunežnik.

Na vprašanje, s katerim si ljudje prav tako že leta in leta belimo glave, ali je ta vztrajnost, moč in odpornost na probleme prirojena ali privzgojena, nam Marcos Tavares iskreno odgovori:

“To ni prirojeno. Prihajam iz brazilske favele, iz geta. Kot otrok sem spal na tleh, za zajtrk, kosilo in večerjo sem jedel kekse, potem ko nam je šlo malo boljše, sem v nedeljah lahko pil kokakolo in jedel meso. Zaradi tega imam v sebi tako moč, vero in željo. Človek mora tudi dobro poznati sebe. Novinarji, mediji so pisali marsikaj. Da nisem dober igralec, da nisem Brazilec, to, ono. Ampak jaz sebe zelo dobro poznam in si nisem pustil, da mi je to prišlo do živega, da to vodi moje življenje. Je pa takšna miselnost potrebna tudi v obratni situaciji. Ko sem zabil gol, ko so vsi pisali, da sem najboljši, sem jaz razmišljal, da sem vedno lahko še boljši in se vedno lahko še več naučim. Vedno sem hotel več. Takrat ko se nehamo učit, ko mislimo, da vemo vse - takrat začnemo padat.”

Velik poudarek je torej na psihični pripravi. To je ključnega pomena, ne glede na to ali si športnik, podjetnik ali kaj drugega. Preigravanje različnih scenarijev je za vsakega človeka lahko zelo koristno, saj s tem samega sebi pripraviš na vse možne zaključke, ki so lahko tako dobri kot slabi, se pravi na tiste scenarije, ko mogoče tvoje želje ne gredo po načrtih in pričakovanjih, hkrati pa to pomeni tudi to, da se ti vnaprej pripraviš, kako boš na vse te variacije dogajanja reagiral. V glavi si torej moramo predstavljat, kaj bi radi, in tudi to, kaj bomo naredili, če ne gre vse po planu. Takšne osebe so zelo močne v vsem, česar se lotijo.

“Po navadi športnika ne vleče rezultat, enako velja tudi za vse podjetnike. V bistvu nas vleče neko globje čustvo, ki ga bomo dobili ob tem, kar smo si zamislili. Ker je človek ponosen na sebe, ko nekaj naredi, ko mu nekaj uspe. Mi vsi ne hodimo v službe zaradi plač, da bomo imeli boljši avto kot sosed, da bomo imeli velike hiše. Hodimo zaradi nekih čustev, ki nam jih ta služba da. Da nekaj počnemo, kar nas izpopolnjuje, v čemer napredujemo,” je razložil Matej Lunežnik.



Marcos Tavares pa je ob tem še dodal:

“Vprašaj se, zakaj nekaj delaš? Zakaj se vsako jutro vstaneš iz postelje? Če si prepričan v to, kar delaš, lahko pada sneg, dež, ni važno. Boš vseeno šel naprej, ker poznaš svoj zakaj. Ta zakaj mene vodi in dela razlike v mojem življenju. Tudi če na koncu dobiš “Ne!”, te to ne sme ustaviti. To narediš, ker je to tvoj motor. Si to želim, v to verjamem in zato bom zmagal. V svoj ‘zakaj’ verjamem zelo močno. V Slovenijo nisem prišel, da samo igram nogomet, da zabijem gol. Hotel sem narediti nekaj več v življenju, neko zgodbo. In ta zgodba, ta zakaj, ta cilj - vse to je iz mene naredilo boljšega človeka, boljšega nogometaša, moža, očeta. ”

Na vprašanje, kaj imata skupnega podjetništvo in vrhunski šport, je odgovarjala tudi publika. Med odgovori, med katerimi so izpostavili disciplino, vztrajnost in še kaj, se je znašel tudi pohlep. Pa je pohlep res med pravimi motivi, ki človeku pomagajo do uspeha? Matej Lunežnik pravi, da bi sam pohlep črtal s tega seznama, saj pohlep običajno pomeni nekaj materialnega, kar pa ni enako močno kot čustva. Izpostavi pa tudi, da vsi vrhunski športniki, poslovneži in še kaj, pomagajo ljudem okoli sebe, da so boljši. Torej ne delaš nekaj zgolj zase, ampak daješ drugim in imaš globji namen za svoja dejanja. Dodaja pa še, da ‘ta velikim’ ni težava prevzeti odgovornosti. Takrat ko je hudo, takrat ko so problemi, se pogumno lotijo tudi teh težkih situacij. 

“Vsak človek se boljše počuti, ko pomaga drugim. Sam nisem igral zgolj zase, nisem zabijal gola zgolj za sebe, ampak sem vedel, da starši delajo celi teden in potem v soboto pripeljejo otroke na tekmo, da so skupaj. Ko sem dal gol, sem to družinsko veselje videl na lastne oči in to mene osrečuje. Ko je Maribor 10 let nazaj imel krizo, sem igral za mesto, nisem igral za sebe. Želel sem, da je mesto veselo, da ima nekaj od tega. Zato tudi mislim, da je še ena stvar skupna športu in podjetništvu - potreben je ta timski duh, odnos s sodelavci ali soigralci. To je zelo pomembno, saj človek sam nikoli ne more narediti vsega,” je kot eno izmed ključnih lastnosti uspešnih ljudi izpostavil še Marco Tavares.

Izgorelost, perfekcionizem in še kaj 

V pogovoru o uspešnosti in lastnostih, ki nas delajo uspešne, se je tema dotaknila tudi izgorelosti. Zakaj izgorimo? Je to res tako pogost pojav? Kako to preprečimo in najdemo mejo, ko se ustavimo?

“Izgorelost je dandanes vedno pogostejša. Je pa to skupek dveh stvari. Ena je nizka samopodoba in druga perfekcionizem, se pravi ni prostora za napake. Ko pride kdo k meni in se skorajda pohvali s tem perfekcionizmom, mu lahko rečem nazaj samo to, da ga je preveč strah delati napake in se s tem le tolaži. Taki ljudje se želijo zaradi izredno nizke samopodobe dokazovati, pri tem pa ne delati napak, kar pa vemo, da je nemogoče. Ljudje se ženejo preveč in običajno za ‘zakaj’ nekoga drugega,” je obrazložil Matej Lunežnik.

Opozoril je tudi pred preambicioznostjo staršev do otrok, saj vsak ne more stati na stopničkah, vršen pritisk pa lahko v otroku pusti frustracije in traume. Naravnanost na rezultat ne sme biti glavna motivacija, saj bodo tudi rezultati temu primerni - tako pri otrocih kot tudi odraslih.

Če strnemo, podjetništvo in šport si delita marsikaj, predvsem pa vztrajnost, disciplino, nesebičnost, kar pa je najpomembnejše - delita si ljudi, ki so uspešni zato, ker so poznali sami sebe in poznali svoj zakaj. Recept spisan in uspeh zagotovljen!

Želiš poslušati celoten pogovor in izvedeti še več podjetniških trikov? Poslušaj ga TUKAJ!