NOVICA

Tokratno srečanje mariborske startup skupnosti v znamenju podjetnic

Petra je mlada podjetnica in avtorica knjižnih uspešnic, ki Slovence navdušuje za podjetništvo, s katerim moramo začeti že kot otroci, kar pomeni prepustiti se kreativnosti, norim idejam, iskricam v očeh, strasti, ki nam daje živost in možnosti kreiranja. Pravi, da če k temu vključimo še znanje in izkušnje, ni razloga, da nam ne bi uspelo; vse to na temelju pozitivnih človeških vrednot kot so poštenost, iskrenost, sodelovanje in pomoč.
Petra je bila praktična in je udeležencem podala številne nasvete, kako uspeti in kako v tem tudi uživati:

»You really have to want it« - nasvet, ki je obrnil na glavo prepričanje, da za uspeh potrebujemo kapital, znanje, izobrazbo, poznanstva itd. Kaj je glavna sestavina recepta? Močna notranja želja, ki jo začutiš kot strast znotraj sebe – ko to občutiš, se nanjo fokusiraj, ji sledi, saj bodo temu sledile informacije, pravi ljudje in tudi rezultati.
Tehnika K.I.S.S., ki pomeni »Keep it Simple, Stupid«, ki nas nauči, da v našem komuniciranju ostajamo preprosti, kratki in jedrnati, vedno ciljno usmerjeni v rešitve. Na primer: kadar želimo priti k nekomu na sestanek, mu moramo znati napisati mail v treh stavkih, ki bodo prepričali.
Slovenija je okužena z virusi, katerim se lahko izognemo, če jih le prepoznamo:

Prvi virus: »Eh, to se ne splača« - na vsakem koraku nam bodo govorili, da se naše ideje ne splača udejanjiti. Zato je pomembno, da najdeš svojo notranjo željo, svoj talent, ostaneš unikaten (ne kopiraš) in drugačen. In potem greš, vztrajaš, vneseš podjetnost in lahko uspeš – za takšne je vedno prostor na trgu, ne glede na čas in kraj.
Drugi virus: »Ah, je predaleč« - pozorni moramo biti, kadar to postane izgovor pri poslu, da nas ne ohromi, zato se moramo premakniti in pokukati tudi izven Slovenije, tako osebno kot poslovno.
Tretji virus: »Kaj imam od tega?« - ali je res potrebno, da moramo vedno »kalkulirati«, kadar prijatelju pomagamo pripeljati stranko ali ga priporočiti? Bolje je, da se osredotočimo, koliko bo naš prijatelj s tem pridobil, ne pa, kakšen bo naš lastni interes.
Zadnji, najhujši virus: »Kaj bodo pa ljudje rekli?« - pogosto se preveč držimo pravil zaradi drugih ljudi, se obremenjujemo z njihovimi predsodki in pripombami. Raje se zabavajmo ob procesu učenja, zapustimo varne okvirje in se predajmo radosti, veselju in življenju.

Kdaj se zgodi resnična sprememba na naši podjetniški poti?
Ni dovolj, da imamo nova znanja, narediti moramo premik iz cone udobja. Sprememba ne pride s tem, da ti nekaj veš, ampak kadar nov način delovanja postane tvoja rutina. Zato pa moraš velikokrat poizkusiti, vztrajati, četudi ob tem padeš. Padci so del procesa, zato nanje poglejmo z druge plati – kaj se lahko iz njih naučimo in kako se lahko čim hitreje poberemo.

Tokratno srečanje v KIBLI v družbi podjetnic

Na tokratnem Start:up Müsliju smo se pogovarjali s tremi ambicioznimi podjetnicami. V podjetništvu res prevladujejo moški, so pa med trmastimi startuperji tudi gospodične in gospe, ki v svet startupov prinašajo posebna znanja, izkušnje in sposobnosti.

Prva sogovornica je bila Taja Benčina, soustanoviteljica in CEO mariborskega startupa Coinhab. Je vsestranska podjetnica, ki je po svojih besedah za dosego cilja samostojnosti in neodvisnosti ter opravljanja dela, ki jo veseli, pripravljena vlagati ogromno energije. Sama je mnenja, da so punce vse prevečkrat rade v coni udobja in predolgo sprejemajo odločitve, kar velikokrat pomeni zamujene priložnosti in manjše aktiviranje v podjetništvo. V okviru svojega študija v tujini je spoznala, kako na Nizozemskem spodbujajo drzne oziroma celo rahlo “nore” ideje mladih in jih podprejo pri realizaciji. Svoje navdihe za delo in ustvarjanje največkrat črpa pri vzornikih s področja arhitekture, ki jih občuduje tudi zaradi njihovih talentov in močnih osebnosti. Kot posebno priljubljeno vzornico je izpostavila Frido Kahlo.

Druga sogovornica Mateja Verlič, deloholična preganjalka in iztrebljevalka prokrastinacije, iskalka rešitev za težave, ki se pojavijo pet čez dvanajsto, po potrebi razvijalka spletnih aplikacij ter ljubiteljica ljudi, ki upajo prestopiti meje lastne cone ugodja. Kot profesorici so ji “oči odprli” mladi člani Imagine Cup ekipe. Spoznala je priložnosti in izzive v startup svetu, zato je iz varne službe na Univerzi skočila v startup svet. Ne mara namreč cone udobja, ki predstavlja stagnacijo in zavira osebnostno rast, zato se rada “iztiri”. Sprva se je aktivirala v Zemanti, kjer se je v treh letih naučila skoraj več kot prej v desetih letih na faksu. Sedaj kot mentorica svoje izkušnje prenaša na punce v okviru projekta Rails Girls, kjer razbijajo stereotipe, da programiranje ni za punce in da so lahko tudi punce kakovostne članice startup timov. Po Zemanti se je pridružila Kendu, kjer kot projektni vodja skrbi za tekoče vodenje projektov, neguje odnose z naročniki, se sooča z zahtevami in prošnjami naročnikov, ki velikokrat niso opredeljene v pogodbenih nalogah ter kot projektni vodja drži fokus ekipe, da realizirajo vse zastavljene cilje in naloge.

Tretja sogovornica Petra Škarja je že pri 19-ih letih odprla svoj prvi s.p. in od takrat dalje spoznava prednosti in pasti podjetništva. Petra išče zanimive sogovornike iz celega sveta ter poskuša njihove zgodbe, spoznanja in znanja prenašati v svoje knjige, ki so njen glavni produkt. Petra je namreč avtorica več knjižnih uspešnic: »Česar nas niso naučili v šoli«, »Ameriški milijonarji so spregovorili«, ki je bila prevedena v ruščino, hrvaščino, angleščino in celo kitajščino ter »Najdi svoj mir in srečo«. Petra je poudarila, da se zelo rada posveča spodbujanju podjetnosti med mladimi, pri katerih vse prevečkrat opaža pomanjkanje energije. Mladi preveč hodijo s sklonjenimi glavami, gledajo v tla in ne izžarevajo energije. Petra jim pomaga brisati omejitve in presegati hlapčevsko razmišljanje.

Petra nam je svetovala, da se pred vsako odločitvijo vprašamo, kaj se lahko po določeni potezi zgodi v najslabšem primeru. Ko se soočimo s tem, vidimo, da le ni tako tvegano skočiti naprej. Cona udobja je sicer ugodna, vendar nevarna, ker stagniramo. Podjetniki v malih podjetjih morajo biti odprti za nove ideje in priložnosti, medtem ko je v večjih podjetjih fokus veliko pomembnejši.

Tekme med moškimi in ženskami, in sicer, kdo je boljši v podjetništvu, na dolgi rok ne prinesejo nič dobrega, temveč le določeno navidezno rivalstvo in nepotrebno negativno energijo, ki jo mediji žal še dodatno potencirajo.