NOVICA

Multitasking ti daje le iluzijo občutka, da si aktiven...

Tempo dela in življenja je včasih neusmiljen. Živimo v svetu, kjer nam vsako minuto prihajajo naproti sveže informacije in naš strah, da bomo zamudili kaj pomembnega, nas vodi stran od trenutnih aktivnosti, s tem pa manjša našo učinkovitost. Kako se fokusirati, si postaviti prioritete, učinkoviteje dosegati svoje cilje smo odkrivali s psihologom Matejem Lunežnikom, gostom Start:up Müslija. Raziskovali smo pa tudi, ali je multitasking mit ali resničnost…

Tvoja podzavest narekuje tvoja dejanja

Naši možgani sprejmejo v vsaki sekundi ogromno informacij in naš sistem, ki to procesira, je sestavljen iz nezavednega in zavestnega dela. Prvi, nezavedni, na katerega nimamo vpliva, skrbi vsako sekundo za 11 bilijonov bitov informacij. In naš zavedni del? »Naš zavestni del lahko procesira le 0,6 % bitov informacij okrog nas. Se pravi večino dražljajev, ki jih zaznamo, procesira nezavedni del,« je na predavanju povedal Matej.
 
Torej imaš samo 0,6 % prostora za to, da počneš, kar si želiš. Kar 99,4% odločitev, delovanja uravnava tvoja podzavest.
 
Veliko dražljajev se bori za teh 60 bitov, zato imamo včasih zaradi tega težave...
 

Kako se možgani odločijo, na kaj se bodo fokusirali?

Določeni deli v možganih so zadolženi za dražljaje, ki jim največ pomenijo. Po pomembnosti za nas se možgani odločajo, čemu bodo dali pozornost in zato, ker so sestavljeni iz različnih delov, se v njih dogaja delitev. En del možganov želi to, drugi to,… Določeni deli možganov med seboj tekmujejo, kaj jim je pomembno in čemu bodo dali fokus.
 


Trije taki glavni deli, ki želijo narekovati naše delovanje, so:

• sistem navad (upravlja ga okcipitalni reženj), zelo nezaveden del, ki se vklopi, ko gre za navade ali nas želi zaščititi pred nevarnostjo. Mimogrede – na ta reženj zelo ciljajo mediji, zato tudi v glavnem širijo negativne novice, ker nas želijo prestrašiti. Na negativne informacije veliko bolj reagiramo, kot na pozitivne.
• sistem nagrajevanja – (upravlja ga parietalni reženj), ki je zadolžen za nagrade oziroma za to, kar nam je všeč ali ne. Zbira informacije o občutkih naših preteklih izkušenj in na podlagi teh spodbuja ali zavira določeno aktivnost. Ta reženj je pogost motilec in glavni krivec za to, da nas je strah kaj zamuditi. Naša največja droga v današnjem svetu so mobilni telefoni in družbena omrežja in zaradi tega dela možganov tudi največja motilca učinkovitosti.
• izvršilni sistem se nahaja v frontalnem režnju in se aktivira namensko. Če sta prva dva dela pretežno podzavestna, je ta čisto zavesten in ga lahko namensko vklopimo. Zadolžen je za zadeve, ki so nam res pomembne. Ko se vklopi ta sistem, se druga dva ugasneta. Z njim torej zavestno filtriramo dražljaje.

Naša naloga je, da vklopimo izvršilni sistem in ugasnemo podzavestne motilce! Pomembno je, da si samo rečemo: »Ne, zdaj se ne bom oglasil na telefon. Najprej bom dokončal to.« To pa si lahko rečemo le takrat, ko točno poznamo NAMEN svojih aktivnosti, poznamo svoj cilj in smo mu predani. O tem pa nekoliko nižje...

Je multitasking mit ali resničnost?

Matej nam je pokazal matematično vajo, ki so jo uporabili že v več psiholoških raziskavah. Najprej smo morali v stolpcu seštevati, odštevati in množiti števila, pri čemer so bile operacije razporejene po sklopih. Pomeni, najprej smo izračunali par vsot, potem par razlik in potem par zmnožkov. V drugi fazi pa so bili računi pomešani in smo morali pri vsakem menjati operacijo. Tako kot mi so bili tudi ljudje, vključeni v raziskave, bolj učinkoviti, če so se posvetili le eni operaciji naenkrat. Če dodajaš več operacij, se učinkovitost drastično manjša, število napak pa veča. »Je pa res, da imaš MOČEN OBČUTEK, da se ti veliko dogaja. Torej multitasking nam daje ILUZIJO OBČUTKA, da smo aktivni,« je povedal Matej.

Zanimivo je še to, da se nam v tem stanju poviša kortizol - stresni hormon - ki nam daje energijo, da lahko delamo več opravil hkrati. Torej dvojni NE multitaskingu.
 

Z modelom CAR do boljšega fokusa

Skozi leta dela s športniki je Matej razvil svoj pristop h krepitvi fokusa. Spoznal  je, da je za boljši fokus potrebno dobro definirati CILJ, RAZLOG IN AKTIVNOSTI, ki nas potem pripeljejo do cilja. Pri tem mora biti cilj dobro definiran, jasen in merljiv ter najpomembnejše: imeti mora rok.
 
Sledi dobro definiran ZAKAJ. Največji izziv ljudi je prav ta, da ne vedo, kateri je njihov zakaj, zato so v slepi ulici. Pomisli, kaj je tisto, kar ti največ pomeni v življenju in zakaj ti je to pomembno. Kaj najraje počneš, kaj ti daje ta aktivnost? Kako se ob njej počutiš?