Ni milijona evrov brez milijona težav in stroškov
Podjetniki in bodoči podjetniki, a veste, kako se lahko že na začetku svoje poti izognete eni največjih napak? Ne začnite razvijati produkta brez poprejšnje validacije pri kupcih! "Največja napaka, ki smo jo naredili, je, da smo eno leto razvijali, prepričani, da je vse okej, potem pa smo bili na trgu razočarani in smo marsikaj spremenili. Zato svetujem - če imate idejo, ne se zapreti med štiri stene, eno leto razvijati in iti šele nato nekomu pokazat svoje rešitve, ker boste zelo verjetno razočarani. Ko imate idejo, idite najprej do testnih uporabnikov," nam je na tokratnem Start:up Müsliju razkril Klemen Sagadin, soustanovitelj Maestro Amadeus.
Skupaj z
Blažem Jakopinom (HiFlyer) in
Tadejem Glavačem (Go4Goal) je govoril o tem, kako je oziroma bo s svojo podjetniško idejo vstopil na trg. Pa tudi o tem, kako bi lahko prišel do milijona evrov prihodkov. Klemen, ki je z ekipo letos prejel tudi nepovratno zagonsko subvencijo P2 Slovenskega podjetniškega sklada, je napovedal, da bo njihova platforma za samodejno prepoznavo in digitalizacijo glasbenih gradiv Maestro Amadeus, ki ima zdaj približno 60 testnih uporabnikov, uradno lansirana marca 2020.
"Maestro Amadeus je kot Shazam za zvok. Naš algotirem prepoznava naslov, avtorja in vse podatke. A ker samo algoritma ne moreš tržiti, smo razmišljali širše in ker smo sami glasbeniki, smo rekli, dajmo to zapakirat v eno luštno platformo ..." Ki zdaj ponuja tudi dodatne funkcionalnosti, kot sta samodejno obračanje strani in dodajanje notnih zapiskov.
Namesto v zrak pomoljenega prsta napreden senzorni sistem
Blaž Jakopin je s soustanoviteljem razvil senzorni sistem, ki omogočoa smučarskim skakalcem, da na vsakem treningu dobijo celoten izračun rezultatov za svoj skok. Vstopajo namreč v zelo konservativno panogo, kjer trenerji na treningih še vedno veter merijo s prstom, navlaženim na jeziku in pomoljenim v zrak, skakalci pa realne podatke o svojem skoku dobijo le na tekmah.
"Med treningi v resnici nihče ne ve, kako dobro je skočil," pravi Blaž in dodaja, da naslavljajo izredno majhen trg, a da ga še nihče ni naslovil na tak način kot oni. In zakaj meni, da jim lahko uspe? "Imamo tehnično znanje in dobre povezave v vrhu vrhunskega športa. Povezani smo z Jelkom Grosem, z njim največ sodelujemo pri razvoju. Da nam veliko feedbacka, kaj bi trenerje zanimalo, kaj naj naša aplikacija omogoča in še posebej, česa naj ne omogoča ..." pravi Blaž.
Tudi to, da sta oba s soustanoviteljem oba pustila redni in kar dobro plačani službi, pa se kljub temu podala na podjetniško pot, priča o tem, kako močna je bila njuna želja. In kako veseli sta bili mami? Mami sta bili veseli, a ko jih je bilo treba naenkrat prositi za denar, je bilo veselja hitro manj, še priznava Blaž.
David proti Goljatu v segmentu športnih nogavic
Tadej je sicer še vedno zaposlen, a ne v podjetju Go4Goal, prihodkov je na začetku podjetniške poti še premalo, pravi. Približno 50 parov nogavic zdaj vsak mesec prodajo preko svoje spletne strani, a do milijona (prihodkov) je še daleč ... Je pa drzen ta vstop na trg, kjer tekmuje z giganti iz vrst športne opreme. Na vprašanje, kaj je bilo v njem tako norega, da je se je spustil v boj z velikani športne konfekcije, odgovarja: "Velike korporacije gledajo samo na zaslužek, mi pa smo želeli športnikom ponuditi produkt, ki jim bo res dal dodano vrednost."
Je torej "one-man-band" v sodelovanju s strokovnjaki (ortopedi, fizoterapevti, strokvnjaki na področju tkanin, profesionalni športniki) prišel do boljše rešitve kot giganti? "To so potrdili tudi športniki, ki so preizkusili naše nogavice," je samozavesten Tadej. Ki priznava tudi, da je bilo po zaslugi znanih obrazov res lažje prodreti na trg: "Ko imaš športnike, ki jih navdušiš s produktom, oni pa ta glas razširijo, ne le soigralcem, tudi sledilcem, je to dodana vrednost."
Tadej je namreč med izdelavo lastnih prototipov kupil približno 50 parov najboljših nogavic na trgu in ugotavljal, kaj bi se dalo izboljšati. "Iz vseh sem potegnil najboljše lastnosti in izdelal svoje. Skupka vseh teh lastnosti ni zaslediti pri niti eni drugi nogavici," še pravi Tadej. Pri njihovih nogavicah namreč vsak material služi točno določenemu namenu.
Vsi bi imeli milijon evrov prihodkov, ne pa tudi "milijona" stroškov in problemov
Vprašanje, kaj mladi podjetniki pričakujejo najprej – "milijon" problemov, milijon evrov stroškov ali milijon evrov prihodkov, je dobilo zelo odkrite odgovore. "Najprej seveda milijon izzivov, potem pride milijon problemov, potem pa dolgo časa nič in, če imaš res srečo in če si vztrajen, verjetno še milijon evrov," pravi Blaž Jakopin. Klemen Sagadin pričakuje kombinacijo vsega: "Z resnim delom pridejo, ko vstopiš na trg, tudi problemi. Izzivi bodo, nameravamo pa priti tudi do milijona profita in upamo, da pri tem ne bo milijon evrov stroškov. Tadej Glavač bi imel najraje milijon evrov, poudarja pa, da je vse "povezano z delom, delom in še enkrat delom".
Na koncu pa tudi zelo provokativno vprašanje, kdaj bodo njihove podjetniške zgodbe prinesle milijon evrov prihodkov in tako presegle to magično mejo v svetu podjetništva, ni ostalo neodgovorjeno. Trojica svoj prvi milijon pričakuje že v letih 2023, 2024. Kako realno je to, bo pokazal čas, je pa Tadej namignil, da se bo do milijona prebil tudi s pomočjo nečesa, kar bo vgradil v nogavico in bo ponudilo tudi nekaj analitike. Da torej nogavica ne bo le inteligentno zasnovana, ampak tudi inteligentna.
Te zanima celotna vsebina Start:up Müslija? Poslušaj posnetek ...
Avtor: Start:up Maribor , 25. 09. 2019