NOVICA

Tine Lugarič, kreativni direktor na oglaševalski agenciji Publicis je učilnico na Tovarni  podjemov napolnil do zadnjega stola. Izdal nam je nekaj skrivnosti za dober “storyselling", kot pravi sam. V oglaševalskem svetu moraš zgodbo vedno prodati 3 krat. Najprej svojemu teamu oziroma nadrejenemu, nato stranki in nato še ljudem katerim je zgodba namenjena, torej ciljni publiki. Seveda univerzalnega recepta za popolno zgodbo ni, obstajajo pa neke osnovne skupne točke. Tine je izpostavil, da vsaka dobra zgodba potrebuje “limanice” in “repetitorje”. Limanice predstavljajo nekaj na kar se publika odzove oz. “nalima”, kot je recimo šokantna novica, humor ipd.. Repetitorji pa podaljšajo učinek. Skozi primere uspešnih promocijskih kampanj v katerih je sodeloval, nam je prikazal več podrobnosti in detajlov kako nastane dobra zgodba.

Za vse, ki zaradi „razprodane“ delavnice niste bili z nami, pa ste si to želeli, povzemamo najpomembnejše točke, ki jih moramo nujno “odkljukati” za dobro zgodbo. To so:

Kdo in kje je tvoja publika?

Na samem začetku razmišljanja o dobri zgodbi je seveda treba jasno poznati komu je namenjena in kje se ciljna publika nahaja. Tine nam je pokazal primer kampanje za ciljno skupino mladih, ki jo je lansirala ena izmed bank, kjer so s preprosto turnejo treh standup komikov in opremo, ki so jo lahko stlačili v en kombi približali produkte te banke mladim na njim primeren način. Ustvarili so nov komunikacijski kanal, ki je bil za mlade zabaven in drugačen. Največji uspeh pa je bil, da so zaradi izobraževalne vsebine uspeli priti v šole. Tako so dobili eno uro za druženje z blagovno znamko. Rezultati so bili odlični, na primer +46% več odprtih računov kot leto prej.

Tvoja zgodba = njihova zgodba

Največ kar lahko doseže neka blagovna znamka je, da se ciljna publika poistoveti z zgodbo in aktivno sodeluje ter deli izkušnjo med prijatelje. Torej niso več poslušalci zgodbe ampak postanejo njeni pripovedovalci. Če pravilno komuniciramo, vzpostavimo prijateljsko vez in zaupanje.

Pristnost / iskrenost

… je še tretja pomembna sestavina. Brez iskrenosti ni zaupanja, publika pa največkrat prepozna, kako iskren si. Pokazal nam je video v katerem Brigita Bukovec govori o tem, kako športniki brez težav vozijo svoje otroke v McDonald’s in kako je hrana tam lahko tudi uravnotežena, ter da je priročno, da očka skoči po Happy meal. S tem posnetkom je sprožil smeh v dvorani in vsem udeležencem za vedno vpisal v možgane dejstvo, da bomo pri komuniciranju svojih zgodb vedno iskreni in pošteni.

V nadaljevanju je Luka Stanovnik iz Bright Visuals z udeleženci delil svojo zgodbo nastajanja podjetja oz. blagovne znamke, ki snema veliko video zgodb za Kickstarter kampanje. Skozi osebno zgodbo je zaupal tudi zanimive informacije o nastajanju teh Kickstarter videoposnetkov, kot tudi o potrebi podpore kampanj preko večih dodatnih kanalov, ki vzpodbudijo dovolj zanimanja v ključnih trenutkih kampanje (oglaševanje, mediji, skupnost, oblikovalci mnenja, dogodki, partnerstva).
 

V Kibli je tokrat skoraj zmanjkalo prostora. Med tremi gosti tokratnega Start:up Müslija se je razvila zanimiva debata o pomenu dobre zgodbe ter o tem, kako jo komunicirati.

Kristjan Košič iz mariborskega startupa AdoraMed je izpostavil njihovega Bogdana, ki je bil eden od prvih kirurgov, ki je uporabljal njihov produkt (njihov early adopter). V sodelovanju z Edgarjem in Damjanom Obalom so nato pričeli komunicirati Bogdanovo zgodbo in njega kot predstavnika ciljne publike, ki jim rešujejo problem. Na ta način so lažje začeli komunicirati s potencialnimi drugimi uporabniki, poleg tega pa tudi z investitorji.

Tine Lugarič je poudaril, da je to dokaz iskrenosti in pristnosti v komunikaciji. V sproščenem pogovoru se je obregnil tudi ob tipičen problem Slovencev, ki imamo težave z uspešnimi zgodbami drugih. “Ko so ti v Sloveniji fauš, pol samo piči, ker ziher delaš dobro“. Prikazal nam je tudi nekaj videoposnetkov, skozi katere nas je opozoril na ključne sestavine dobre zgodbe.

Damjan Obal sodeluje s svojim Edgarjem med drugim tudi s Kristjanom in AdoraMedom, zato je lahko opisal izkušnjo, ko so iskali pravo zgodbo zanje. Kristjan se je strinjal, da so imeli težavo, kako opisati kaj pravzaprav počnejo oz. kakšna je njihova rešitev. Pri iskanju zgodbe, ki bi jo lahko komunicirali tudi s širšo publiko, pa so našli Bogdana in s pomočjo zgodbe kirurga, ki opravlja svoje delo, uspeli lažje skomunicirati rešitve, ki jih ponuja AdoraMed. Damjan je med debato pripomnil tudi, da startupi velikokrat pozabijo na branding, ker se tako močno ukvarjajo le s produktom. Ampak, če imaš odličen produkt in slabo zgodbo ter slab branding, potem pač nimaš orodja, s katerim bi ljudi opozoril na ta produkt.

 
Start:up Maribor bo že naslednji torek s podporo Meste občine Maribor delavnico Networkaj ali zapri štacuno, na večernem Müsliju v Kibli pa bomo govorili o tem, kako sestaviti zmagovalni team.