NOVICA


Fleksi paket kot podaljšana roka tradicionalne dostave

Štirinajst ekip, 59 aktivnih udeležencev in 24 izkušenih mentorjev. Takšna je bilanca letošnjega Mobility hackathona, ki smo ga v okviru jesenskega dela programa Start:up Maribor gostili v Tovarni podjemov, podjetniškem inkubatorju Univerze v Mariboru. Po predstavitvi trinajstih idej oziroma rešitev za mobilnost prihodnosti je zmago osvojila mlada ekipa Fleksi paket, ki ponuja alternativo dostavi poštnih pošiljk od poštne poslovalnice do prejemnika. Poslovno priložnost vidijo v pogostih impulzivnih nakupih, zato želijo vzpostaviti mrežo zanesljivih kurirjev, ki bodo pošiljko naslovnikom prinesli kamorkoli, kadarkoli. Drugo mesto je osvojila ekipa Alpaca Fleet, ki s svojo rešitvijo dostave naslavlja podoben izziv, tretje pa ekipa E.V.A.N.S. s sistemom opozarjanja voznikov na vozila na nujni vožnji.
 

"Hackathoni so podjetniško orodje za delanje posla," se dobro zaveda Luka Topolovec,direktor podjetja EqualEyes in večkratni udeleženec hackathonov v tujini, predvsem v Londonu, kjer se je udeleževal hackathonov, kot sta TechCrunch in droidcon. "Udeležba na hackathonih je win-win za vse udeležence in hackathoni pri nas nič ne zaostajajo za tovrstnimi dogodki po svetu," je dejal Luka, velik podpornik startup skupnosti in predan mentor, ki je tudi na Mobility Hackathonu ekipam pomagal razvijati ideje do nočnih ur. Tudi EqualEyes je po zaslugi hackathona v Mariboru začel sodelovati z Novo KBM. "Za velika podjetja je to," pravi Luka, "predvsem priložnost, da spoznajo sceno, potencialne talente in partnerje."



Kar se zdaj dogaja, je dobra stvar
"Iskreno verjamem, da taki dogodki pomagajo narediti Maribor boljše mesto. In to tako, da bomo imeli tehnološki hub, kamor bomo uspeli privabljati top podjetja. Da začnemo graditi ekosistem in da, gledano dolgoročno, lahko naredimo, kot bi rekel Trump, Maribor velik," je optimističen Luka. Ko se ozre v leto 2010, ko ne startupi ne podporno okolje niso bili na takšnem nivoju kot danes, je zelo vesel, da se stvari spreminjajo na bolje. Na vprašanje, da so danes prav startupi gonilo gospodarske transformacije nekoč industrijskega Maribora, pa, tako značilno zanj, skromno odvrne: "Morda sem še premlad, da bi lahko solil pamet, kako je bilo in kako bo, vem pa, da je to, kar se zdaj dogaja v Mariboru, dobra stvar. Če gledam na prihodnost, bi želel, da imajo moji otroci tudi v Mariboru možnost postati to, kar so. Ne pa, da bi se jim bilo treba izseliti, da bi lahko delali na najnovejših tehnologijah."

Delo z mentorji je bilo intenzivno in dragoceno.

Premikati je treba tudi podatke, informacije, znanje
Uroš Orešič, vodja digitalnega razvoja v Kolektorju, sicer pa soustanovitelj startupov U-centrix in BookinIT, se je v nagovoru udeležencem dotaknil zanimivega področja, ki presega mobilnost "na prvo žogo". "Vsak proces v industriji, v proizvodnji je na nek način mobilnost; od zunanje logistike, notranje logistike, mobilnosti podatkov … Ogromno podatkov, ki so ključni za lastnika podjetja, je recimo enkapsuliranih v strojih in lastnik nima dostopa do teh podatkov, so pa zanj lahko zelo pomembni. Zato je informacijska mobilnost ključna," je dejal Uroš in se dotaknil še mobilnosti znanja in ljudi. "Ljudje delajo po nivojih in tu je velika plast, kjer se informacije izgubljajo. Ljudje ne komunicirajo med seboj in čas je, da se ti nivoji začnejo predirati," je dejal in dodal, da je industrija deležna velike fluktuacije zaposlenih "in ključnega pomena je, da se znanje enega človeka - kajti znanje ima človek v glavi - na čim lažji način v čim večji meri širi po kadru".

Uroš Orešič je spregovoril tudi o mobilnosti podatkov, informacija in znanja.

Po njegovem mnenju je vsak hackathon tudi super priložnost, da talenti z nekega področja pridejo v stik s ključnimi ljudmi iz industrije, z mentorji in izzivi na teh področjih, da lahko začno svoje talente uveljavljati kot rešitve na teh področjih. "Presenetile so me ekipe, ki so bile v bistvu povsem inženirske, a so začele v sklopu hackathona razmišljati, kako idejo postaviti na trg, kako biti konkurenčen in to se mi je zdel velik napredek," je strnil svoja opažanja Uroš Orešič.


Mitja Štampfer, svetovalec za razvoj IT poslovnih modelov Pošte Slovenije, je znal s povedanim, kaj Pošta potrebuje, spodbuditi udeležence, da so, kot se je izkazalo v nedeljo, začeli razmišljati, kako bi lahko s svojimi idejami nagovorili tudi potrebe sicer tradicionalnega podjetja, ki pa je sredi transformacije svojega poslovanja.

Mitja Štampfer iz Pošte Slovenije je znal spodbuditi udeležence k premiku v razmišljanju.
 
Energije tudi opolnoči ni zmanjkalo
Da bo to živahen konec tedna, ki bo imel natanko 48 ur po začetku kaj pokazati, je bilo jasno že v petek popoldne. Koderji, dizajnerji, bizniserji so na prvem pitchingu idej in rešitev nakazali, da imajo ambicije soustvarjati prihodnost mobilnosti. Za ekipe s popolnjeno? zasedbo je bil hackathon predvsem priložnost za intenzivno razvijanje idej in za dragocene nasvete mentorjev, za posameznike in tiste nepopolne ekipe, ki so še iskale znanje posameznikov, pa tudi priložnost za tkanje novih odnosov.

Tudi za sprostitev med napornim delom je bila priložnost.

Staknjenih glav so nato v petek in soboto do polnoči, v nedeljo pa do zgodnjega popoldneva, ko je bilo treba predstaviti narejeno strokovni komisiji, programirali, oblikovali in pilili ideje, da so bile do nedeljske predstavitve kar najbolj "zloščene". "Vidim ogromno energije; še opolnoči sem se pogovarjal s tremi ekipami, ki so mi navdušeno razlagale, kako bodo spremenile sistem transporta. In zelo vesel sem, da se to dogaja prav v Mariboru," je bil že med hackathonom navdušen Luka Topolovec.

Munchmallow test je bil dragocena preizkušnja za vse ekipe.

Od optimizacije stroškov do reševanja življenj
Mobilna aplikacija za študente, ki bi bila stičišče vseh ključnih informacij in bi tako odpravila nujnost uporabe več aplikacij ali obiska različnih spletnih strani, sistem vzajemne pomoči, ki bi deloval s pomočjo aplikacij, kjer bi povpraševalci po pomoči (na primer invalidi) iskali ponujeno pomoč s strani prostovoljcev, aplikacija, ki bi povezovala različne ponudnike prevoznih sredstev s ciljem zagotavljanja optimalne potovalne poti, sistem za nadzorovanje načina vožnje poklicnih voznikov s ciljem optimizacije porabe goriva in materiala, aplikacija, ki bi avtomobile spremenila v medije in bi oglaševalcem omogočala ciljno promocijo glede na lokacijo voznikov … je le nekaj idej in rešitev tokratnega hackathona.


Tudi dve zanimivi rešitvi, ki nagovarjata težave, s katerimi se soočajo gasilci, sta dobili intenzivni pospešek ta konec tedna v Mariboru. Ekipa Approw, ki pozna hibe obstoječega načina obveščanja prostovoljnih gasilcev o lokaciji intervencije, bi s svojo aplikacijo gasilcem omogočila dostop do podatkov o napotitvi tudi z rokavicami na rokah, samodejno bi sprožila navigacijo … Ekipa ZZVTech pa bi težave gasilskih in drugih specializiranih vozil za intervencije, ki stojijo več kot 90 odstotkov časa, morajo pa biti zanesljiva, ko pride do intervencije, odpravila s svojim sistemom nadzora vitalnih funkcij teh vozil. Ekipa Voisk vidi optimizacijo mobilnosti v prihodnosti s svojo samodejno kosilnico, ki bi ob košenju pobirala še listje, ključna novost bi bila možnost nadzorovanja kosilnice brez zdaj nujnih žic v tleh.

 
Bi se pustili zapeljati samovozeči formuli?
Izjemno priljubljeni trend izposoje električnih skirojev pa bi v Maribor po vzoru svetovnih velemest pripeljala mlada ekipa Ridey. Skirojem bi za shranjevanje namenila prostor pod klopmi, ki bi bile estetska dopolnitev urbanega pohištva. Študentje Fakultete za strojništvo pa bi svojo študentsko formulo do konca prihodnjega leta lahko razvili v avtonomno vozilo, ki bi s svojimi odlikami ponudilo dirkaško izkušnjo tistim, ki tega sicer ne bi mogli doživeti. Osebe z omejenim gibanjem in tisti, ki ne smejo ali ne morejo voziti, bi tako lahko izkusile slast dirkanja, navdušenim voznikom bi takšna samovozeča formula lahko pokazala idealno linijo vožnje na dirkališču, saj s pomočjo tipal in algoritmov izračuna najboljšo pot.

 
Komisija ni imela lahkega dela
Dva ducata mentorjev sta ekipe s svojim znanjem in izkušnjami usmerjala do boljših rešitev, ideje in rešitve pa so morale na koncu prepričati tudi sedemčlansko strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Robert Sraka, direktor službe za tehnologijo in inovacije Zavarovalnice Sava, Iztok Renčelj, direktor prodaje in razvoja informacijskih storitev Pošte Slovenije, Marjan Beltram, izvršni direktor  za turizem in storitve mobilnosti v podjetju Nomago, Miha Lesjak, izvršni direktor podjetja Inova IT, Klemen Koželj, programski inženir v podjetju Comtrade, Saša Pelko, podžupan Mestne občine Maribor, ki tudi omogoča program Start:up Maribor, in Jure Verhovnik, vodja Tovarne podjemov, podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru.


Tehnološki vidik rešitve, uporabniška izkušnja in predstavitev so bile kategorije, v katerih so udeleženci morali prepričati komisijo, ki je največ potenciala prepoznala v dveh na prvi pogled podobnih rešitvah, ki naslavljata mikro dostavo pošiljk.
 
Zmaga kot priložnost in tudi kot obveza
Zmagovalna rešitev Fleksi paket ponuja rešitev za tako imenovano "last mile" dostavo, zadnji premik pošiljke od poštne poslovalnice do naslovnika. "Z našim produktom rešujemo problem Pošte Slovenije. Gre za levji delež stroškov, ki nastajajo prav na tem zadnjem kilometru," je dejal vodja ekipe Fleksi paket Davorin Mesarič. Ekipa je raziskala trg in ugotovila, da so naslovniki pripravljeni doplačati od dva do pet evrovza to, da jim osebno ni treba po paket v poštno poslovalnico, ampak jim ga kurir dostavi kadarkoli in kamorkoli.

 
Ekipa je Mobility Hackathon izkoristila tudi za vzpostavitev stika s predstavniki Pošte Slovenije, zaveda pa se, da je zmaga tudi obveza za naprej. "Naslednji korak je zagotovo obisk Mobility Pioneersa v Münchnu in videli bomo, kaj bomo tam lahko naredili. Priložnost je zdaj na naši strani, obveza tudi in smo popolnoma pripravljeni na to," je navdušen nad zmago zatrdil Davorin Mesarič in pohvalil ekipo, s katero je sodeloval prvič.



Biznisi morajo temeljiti na algoritmih, ne zgolj na ljudeh
Da se zahtevnost uporabnikov poštnih storitev povečuje, se zaveda tudi drugouvrščena ekipa Alpaca Fleet, ki pravzaprav naslavlja podoben izziv kot zmagovalci, a na drugačen način. V ospredje namreč postavlja avtomatizacijo. "Biznisi morajo temeljiti na algoritmih in naprednih tehnoloških rešitvah, ne pa zgolj na ljudeh, ki lahko imajo tudi slabe trenutke," je v predstavitvi njihove rešitve dejal Borut Markelj. Hackathon je bil zanj in njegovega prijatelja, ki sta prišla v Maribor sama, odličen tudi zato, ker sta zmago dosegla v ekipi z drugimi udeleženci, ki sta jih v Tovarni podjemov spoznala v petek.


Tretjeuvrščena ekipa E.V.A.N.S. želi s svojo rešitvijo opozarjanja voznikov na vozila na nujni vožnji prispevati predvsem k varnosti v prometu. Da vedno bolje zvočno zatesnjeni avtomobili in že desetletja enaki zvoki siren vozil na nujni vožnji pomembno prispevajo k dejstvu, da vozniki vozil na nujni vožnji ne zaznajo, je prepričana ekipa, zato želi to spremeniti s sistemom, ki bo informacijo o vozilu na nujni vožnji poslal voznikom kar predko radijskega sprejemnika s signalom RDS.
 
Bogate nagrade za prve tri rešitve
Zmagovalci, štiričlanska ekipa Fleksi paket (ki sicer prihaja iz podjetja EqualEyes), domov niso odpeljali le glavne nagrade, električnega skiroja Xiaomi M365 z dosegom več kot 25 kilometrov, pač pa bosta dva člana njihove ekipe februarja 2019 odpotovala tudi v München na dogodek Mobility Pioneers. Dva člana sta prejela tudi vstopnici na PODIM konferenco 2019. Prav tako sta bogate nagrade za prve tri ekipe Mobility Hackathona pripravila Pošta Slovenije in Nomago; prva bo najboljšim trem ponudila paket IT storitev v skupni vrednosti 3000 evrov, Nomago pa potovalni paket v vrednosti 500 evrov za vsako ekipo.

 
"Delamo za pravo stvar"
"Še nikoli nisem v tako kratkem času absorbiral toliko idej. Verjamem, da bodo nekatere od njih realizirane, še zbiram vtise, sem pa navdušen," je po dogodku dejal podžupan Mestne občine Maribor Saša Pelko. Prepričan je, da je za uspeh ideje nujen vzdržen poslovni model, ključna je tudi inovativnost. "Ponosen sem, da podpiramo projekt Start:up Maribor, tudi danes sem v praksi videl, kaj to pomeni, da dejansko delamo za pravo stvar in menim, da mora biti podpora v prihodnosti še višja," je še dejal Pelko.


"Vtisi so pozitivni, vesel sem, da se je toliko udeležencev udeležilo hackathona, predvsem je to tudi zelo dobro za Maribor, ker še obstaja ogromno ljudi, ki se želijo dokazovati na novih področjih in to je pozitivno za celotno okolje," je dejal Iztok Renčelj in dodal, da je Pošta Slovenije zdaj sredi transformacije ter da je Mobility Hackathon postregel z zanimivimi idejami, ki bi jih lahko tudi zelo hitro lansirali na trg. 
 
Vse tri najbolje uvrščene ekipe bodo imele tudi možnost prednostne prijave na inovacijski vikend, ki ga v Tovarni podjemov pripravljamo sredi novembra.

Dobra udeležba in odlična družba sta zaznamovali tokratni Mobility Hackathon.
Avtor: Mitja Sagaj, 23.10.2018
 
 
Želiš biti obveščen o novih start-upih, dogodkih in ostalih odličnih stvareh?
Hitro, prijavi se na email listo!