V čevljih naših kupcev na sprehod v prihodnost mobilnosti
Design Thinking? Service Design? Nič hudega, če vam ni jasno. Tudi nam sta bili, priznamo, področji tuji. A tako konkretni in dejavni, kot smo bili na tokratni delavnici v Tovarni podjemov, nismo bili verjetno še nikoli. Ana Kyra Bekš iz zavoda Servis 8, ki je začel delovati pred petimi leti prav z namenom osveščanja, izobraževanja in svetovanja na področju Design Thinkinga in Service Designa, je znala angažirati udeležence tokratne res praktične delavnice.
Delaj, ne govori
Ekipa Servisa 8 je z mednarodnih delavnic, ki se jih je udeležila, usvojila filozofijo »doing, not talking«. Namesto govorjenja gremo torej v akcijo! Metodo Design Thinking so udeleženci spoznavali skozi različne vaje, ki so jih na začetku sprostile in povezale z drugimi udeleženci, kasneje pa jih spoznale z delovanjem naših možganov, ki pomembno vplivajo na naše delovanje.
Design Thinking je pristop k reševanju problemov
Izpostavila je bistvo te metode, ki temelji na empatiji, učenju skozi delo, eksperimentiranju in preizkušanju tez ter interdisciplinarnosti. Gre za pristop k reševanju problemov, načrtovanju produktov, storitev, procesov in strategij. Njej cilj je razumeti uporabnika in PERSONA je eno izmed temeljnih orodij, ki se uporabljajo pri procesu načrtovanja rešitev oziroma reševanju problemov.
Ana je izpostavila, da veliko podjetij ne pozna dobro svojih uporabnikov oziroma imajo neko predstavo o njih na podlagi lastnih mnenj in preteklih izkušenj, ne pa dejanskih vpogledov in informacij iz realnosti. Najtežje je odmisliti sebe in zares zavestno vpeljati uporabnika v proces dela.
Simulacija načrtovanja persone
V nadaljevanju delavnice so udeleženci naredili simulacijo načrtovanja persone. Začeli so z mini raziskavo s pomočjo intervjuja, nadaljevali z deljenjem informacij znotraj svoje skupine, iskanjem skupnih ugotovitev, vzorcev ter oblikovanjem persone. Vsaki personi so dali ime in priimek, njen tipični citat, opis (kje je trenutno v življenju, kje so njeni izzivi), boleče točke in kaj je tej personi pomembno v življenju glede na problem, ki ga rešujemo. Primeri teh person so spodaj na sliki.
KID Kibla je v svojem statičnem prostoru sprejela veliko nadobudnih obiskovalcev, ki jim prihodnost mobilnosti požene kri po žilah. Gostje Start:up Müslija so nam v sproščenem pogovoru postregli z mnenji o naših potovalnih navadah in navezanosti na jeklene konjičke, o prihodnosti mobilnosti v našem, po mednarodnih merilih, majhnem mestu in izzivih, ki tičijo predvsem v miselnosti ljudi.
Mesta ni težko prilagoditi, težko je prilagoditi miselnost ljudi
»V našem primeru smo ugotovili, da je prva stvar, ki jo moramo spremeniti, miselnost ljudi,« je povedal Tomaž Kogoj, projektni vodja sistema car sharing Avant2Go pri podjetju Avant car. Od idejne zasnove projekta pred štirimi leti izobražujejo ljudi o svojem sistemu in jim predstavljajo glavne prednosti uporabe vozil v skupni rabi.
Marjan Lep, docent na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, dodaja, da ni težko spremeniti mest. Težko je spremeniti miselnost ljudi. »Pri nas je demografska struktura takšna, da nas je veliko takih, že malo sivih, ki avto razumemo kot statusni simbol, simbol svobode in ne kot homo economicus, kar smo sicer v vseh drugih primerih, le ko gre za avto ne,« pravi doc.dr. Marjan in izjavo podkrepi: »V Mariboru se 60 do 70 odstotkov ljudi identificira z avtomobilom.
Delež okolju prijaznih vozil raste
»Na slovenskih cestah je danes okrog 1200 električnih vozil in 600 javnih polnilnih postaj, kar je dobra statistika,« pravi Tomaž Kogoj in nadaljuje: »Nakup električnega vozila zaenkrat res pomeni višji strošek, na srečo pa so tukaj razne subvencije.« Njihov cilj je spodbuditi ljudi k večji uporabi car sharinga, ki je v tujini že dobro poznan in uveljavljen sistem, saj eno sharing vozilo lahko nadomesti od 10 do 20 lastniških vozil.
Največji problem mobilnosti, to je vpliv na okolje, lahko rešimo sami
»Poti do tri, štiri kilometre je treba prehoditi peš. Poti do pet kilometrov je treba opraviti s kolesom. V mestih z javnim potniškim prometom. Če to troje ne gre, je na četrtem mestu souporaba vozil. Če bi v Mariboru samo vsakega desetega voznika prosili, naj prisede v avto komu drugemu, ne bi bilo več nobenega zastoja – pa čeprav v Mariboru pravih zastojev ne poznamo – in bilo bi deset odstotkov manj vozil na cestah. Šele na petem mestu med ukrepi je zamenjava energenta, čeprav se o tem največ govori,« pravi doc. dr. Marjan Lep.
Saša Pelko, podžupan mestne občine Maribor, je naredil dobro primerjavo med našim vedenjem v tujini in doma: »Ko gremo v tuje mesto, smo vsi pripravljeni nekje parkirati, hoditi nekaj kilometrov, plačati parkirnino 20 evrov za nekaj ur brez problema. Doma bi pa radi vse takoj in zastonj.«
Prihodnost mobilnosti se skriva v povezovanju
»Mobilnost kot storitev se v svetu pojavlja vedno pogosteje. To pomeni, da uporabljaš mobilnost samo takrat, ko jo potrebuješ in jo takrat tudi plačaš. Tu gre za sodelovanje z vsemi ponudniki storitev. To ni samo samo car sharing, renting. Zraven je tudi javni prevoz, železnica. Povem na primeru: v Ljubljani se z LPP-jem odpeljem do železniške postaje, tam grem na vlak, pridem v Maribor, rezerviram car sharing in se odpeljem k babici na kosilo. In vse to naredim preko ene aplikacije,« pravi Tomaž Kogoj.
Premalo natančni pogoji razpisa
»Kolesje zakonodaje se premika zelo počasi,« izpostavlja Saša Pelko. »Sem pristaš nabave električnih avtobusov,« je začel razlagati na primeru posodobitve voznega parka mestnega potniškega prometa, opozoril pa na težavo razpisa Eko sklada, kjer je bil pri zahtevi naveden standard Euro 6, ne pa energent. V Euro 6 spada tako dizel kot elektrika. Ker je dizel cenejši, so se na občini odločili za nabavo avtobusov na ta energent. Zdaj so na ministrstvu ta problem odpravili, zato bodo zdaj lažje dosegli svoj cilj.