NOVICA

Blockchain v teoriji in praksi

Na delavnici, ki je potekala na Tovarni podjemov, smo se spet dotaknili enega izmed pomembnih tehnoloških področij, to je blockchain. Veliko ljudi je ta pojem že slišalo, a je še vedno malo tistih, ki ga razumejo in znajo predvsem uporabiti sebi v prid.

Blockchain, tehnološko gledano, ni nič novega
Matjaž Slak, odličen poznavalec blockchain ekosistema, je na delavnici najprej pojasnil, kaj je tako posebnega na tehnologiji blockchain. Pravi takole: »Blochchain, tehnološko gledano, ni nič novega. Vsi koncepti, ki so vključeni v blockchain, so tehnološko znani že nekaj let. Deset, če ne že več. Kar je novega, je način, kako smo jih združili in kaj želimo z njimi doseči. Z blockchainom nam je prvič omogočeno izvajati zaupanja vredne transakcije med več deležniki, ki si med seboj ne zaupajo, ne da bi za to potrebovali nekoga tretjega.«


Že od nekdaj smo ljudje navajeni, da prenose vrednosti zaupamo tretjim osebam. Ko gre za denar, zaupamo bankam. Ko gre za nepremičnine, zaupamo zemljiški knjigi. Če smo z nekom v sporu, zaupamo sodišču, da bo odločilo, kdo ima prav. Ves čas v kritičnih trenutkih zaupamo nekomu tretjemu.
 
Blockchain temelji na hipotezi, da si dva človeka ne moreta zaupati. Če nas je veliko, vedno velja tisto, kar pravi večina. Ta teza je bila postavljena s prvim blockchainom in funkcionira še danes.

Kaj je lepota blockchaina?
Lepota blockchaina, pravi Matjaž, je, da takoj, ko se v njem nekaj zapiše, tega ni več mogoče spremeniti. Vsaj praktično ne. Blockchain se lahko uporablja za interne namene, na primer za potrjevanje prihoda in odhoda z delovnega mesta. Lahko se uporablja za izmenjavo podatkov v skupini, primer so lahko izmenjave zavarovalnic o avtomobilskih škodah. Tehnologijo blockchain je mogoče uporabiti tudi za žetone, s katerimi motiviramo pravilno obnašanje. Na primer pri motivaciji zaposlenih, ko namesto dvigala uporabijo stopnice in se tako vedejo bolj ekološko.


Kje je blockchain danes in kje bo čez 10 let
V tokratnem Start:up Műsliju so nas trije strokovnjaki popeljali v praktično uporabo blockchaina v poslovanju, vmes pa pogledali še v kristalno kroglo in z zbranimi v povsem napolnjeni Kibli podelili še vsak svoje mnenje o prihodnosti te tehnologije, katere vrednost so začela prepoznavati tudi podjetja, zato vedno več vlagajo v njen razvoj.
 
Kakšno je splošno poznavanje tehnologije blockchain-a?
Matjaž Slak je Slovence kot narod pohvalil na nivoju izobraženosti in zavedanja na področju blockchaina. V Sloveniji je konec leta 2017 za kriptovalute slišalo med 60 in 70 odstotki ljudi, kar je visoko nad tako evropskim kot svetovnim povprečjem. Temu mnenju sta se pridružila oba sogovorca. Muhamed Turkanović, docent s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, kjer kot član ekipe Inštituta za informatiko in novo ustanovljene skupine Blockchian Lab:UM sodeluje pri projektih raziskovanja in implementacije blockchain tehnologij v slovenskem gospodarstvu, je dodal še to, da smo Slovenci zaradi nivoja izobraženosti tudi samoiniciativni, zato imamo toliko startupov.


Hitrejši poslovni procesi brez posrednikov
Muhamed pravi, da je pravi način uporabe blockchain-a takrat, ko sodelujemo s potencialnimi sodeležniki ali partnerji, s katerimi smo globalno porazdeljeni in si ne zaupamo popolnoma. Takrat potrebujemo mehanizem, ki nam bo omogočal učinkovito poslovanje in blockchain nam to nudi.
 
Tadej Slapnik, ki je pred kratkim zaključil z delom v vladi, se usmeril v gospodarstvo in zdaj vodi blockchain podjetje Tolar Hasnet Slovenija ter predseduje svetovalnemu odboru Evropskega Blockchain Hub-a, je izpostavil še multifunkcijsko uporabnost blockchaina, kar pomeni, da z njim ne posredujemo le informacij, kot to počne internet, ampak tudi vrednost. Kot tretjo uporabnost pa je omenil hitrejše poslovne procese, saj odpravlja posrednike, tako imenovane tretje osebe.
 
 
Blockchain rešuje problem zaupanja
Matjaž pravi, da je še prezgodaj za sodbo, na katerem področju bo blockchain najbolj uporaben. Res je, da se je ta tehnologija do sedaj nekako pozicionirala na finančnem področju, ni pa rečeno, da se bo na tem področju izkazala kot najbolj uporabna. »Mislim, da je treba gledati na osnovni problem, ki ga ta tehnologija rešuje. To je problem zaupanja. Tu pa hitro ugotovimo, da je to problem v vseh industrijah. Če bi se v zgodnjih 90-ih spraševali, komu bo internet najbolj pomagal, bi danes ugotovili, da vsem.«
 
Tadej se nekoliko bolj navdušuje nad uporabo blockchaina na področju energetike, a bo, kot pravi, veliko odvisno od regulativ, ki pa so na tem področju dokaj toge.
  
Tudi za konkurenčno prednost na trgu

Odločitev podjetja, da bo raziskalo možnosti uporabe in smotrnost razvoja blockchain tehnologije v svojem primeru, mora vedno priti iz vrha, pravi Matjaž in nadaljuje: »Najprej je potrebno ugotoviti, v katere poslovne procese oziroma poslovne modele, ki obstajajo v podjetju,  je smiselno umestiti blockchain in kaj lahko izboljša. Potrebno je razumeti, da to ni tehnologija, ki lahko nekaj samo izboljša. Če tako gledamo nanjo, jo bomo izkoristili le v 10 odstotkih. Lahko pa nanjo gledamo širše, in sicer kako lahko naš poslovni model prilagodimo blockchainu in s tem pridobimo dodano vrednost ali pa konkurenčno prednost na trgu. V drugem primeru je zadeva lahko zelo uspešna.«
 
 
Celoten posnetek Start:up Müslija si poglej spodaj.
  Se vidimo na naslednjih dogodkih, in sicer delavnici z Lenjo Faraguno o novem konceptu marCAREtinga in Müslijem, namenjenemu predstavitvi gradnje blagovnih znamk Zavarovalnice Sava, NK Maribor, Organics Nutrients in mnogih drugih. Zagotovo boš dobil veliko uporabnih nasvetov za svoj brand.