Kako do 140 hormonov, ki so ključni za naše zdravje, uspeh in dobro počutje?
Dr. Sanela Banović je z veseljem in veliko humorja v torek, 29. maja 2018, na Start:up Müsli večeru v KID Kibla v Mariboru delila svoje znanje in izkušnje, ki jih je pridobila tekom študija na štirih fakultetah ter dvajsetih letih dela v medicini. Govora je bilo o tisti bolezni, ki je medicina ne more pozdraviti: psiholoških oziroma s stresom povezanih boleznih. Skrb za psihološko zdravje je na žalost postala luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti vsi, pa čeprav vpliva na vsa področja našega delovanja, tako na naše zasebno, kot tudi poslovno življenje. Njen univerzalni recept so objemi, druženje, telesna aktivnost, seks in komunikacija.
V uvodnem pozdravi je poudarila, da je z nami brez naziva doktor. Zdravnica je namreč od 8. do 16. ure, v KID Kibla pa se nam je pridružila kot ženska, ki ima rada ljudi zato z njimi deli svoje znanje, predvsem pa jih želi pripeljati do razmisleka. S tem je tudi poudarila pomen puščanja službenih križev in težav tam kjer spadajo - v službi.
Preživeti ali živeti?
Za preživetje potrebujemo samo hrano in vodo. Kaj pa, če želimo zares živeti svoje življenje? To je nekaj povsem drugega. Za kvalitetno življenje, poleg hrane in vode, potrebujemo tudi t.i. biokemični koktejl, ki nastaja v naših možganih in je sestavljen iz 140 hormonov, ki skrbijo za naše psihološko zdravje. Predel možganov, kjer nastaja, je Sanela simbolično poimenovala kot 'paradižnik' in 'grozdje', samega koktejla pa nam v zadnjem času zelo primanjkuje. Povedala je, da je medicina v zadnjih 20 letih izjemno napredovala in lahko pozdravi skoraj vsako bolezen. S presaditvijo organov in drugimi posegi lahko življenje podaljša tudi za 20 let. Nadomestimo lahko vse, razen 'paradižnika' in 'grozdja'.
Kako do 'dobrih' hormonov?
Dve tretjini naših možganov sestavljajo t.i. 'dobri' hormoni. A nobene izmed 140 teh izjemno pomembnih sestavin ne moremo najti v tabletah. Kako pridemo do njih? Sanela pravi, da z dobrimi odnosi. 'Dobre' hormone dobimo, ko preživimo prijeten in nasmejan dan, v družbi najboljših prijateljev, ko preživimo romantičen večer s partnerjem … Dobimo jih z vsakim iskrenim objemom, poljubom in nasmehom. Kljub temu, da se ta recept zdi izjemno naraven in enostaven, nam v družbi tega kronično primanjkuje.
Kam praznite svoj 'por'?
Za opis delovanja možganov poleg simbolike paradižnika in grozdja Sanela uporablja prispodobo za še en, izjemno pomemben del. To je 'por' oziroma hrbtenjača. Ko pijemo in jemo, slej kot prej pridemo do točke, ko zaužito odvedemo iz telesa. Nismo pa se naučili, da v našem telesu obstaja še ena, t.i. psihološka klet, ki se nahaja v možganih. Vsi vemo kam gre voda, maščoba, proteini … toda, kam gredo naše misli? Kam gredo negativni občutki in misli, ko nas nekdo v službi užali, ko se skregamo, ko razpade zveza … ? Vse to se kopiči v naši psihološki kleti oziroma 'poru', ki uravnava vse naše organe, na katere ne moremo zavestno vplivati. Posledice prepolne psihološke kleti so utrujenost, nespečnost, vrtoglavica, bolečine v želodcu … Zapomnite si, da je praznjenje psihološke kleti pobembno pri skrbi za psihološko zdravje.
Skrb za lastno zdravje je na 7. mestu!
Vsi smo že prišli do točke, ko čutimo, da ne zmoremo več, pa še kar delamo. To nam omogoča adrenalin, ki se sprošča v telesu. Pogosto se slišimo reči »Samo še to … samo še ta mesec držim in bodo počitnice.« Čez en mesec pridejo počitnice in mi zbolimo. Sanela opisuje paciente, ki so po dolgih letih delovne dobe prišli do težko pričakovane pokojnine in nato zboleli. Zakaj pride do tega? Ker nas ujame vso »blato« psihološke kleti. Svoje dolgoletne sanje in želje prestavljamo, saj čutimo potrebo, da moramo nujno urediti vrt, preurediti stanovanje, delati v službi še 15 minut dlje … Slovenci smo prvi v Evropi po rednem beljenju svoje hiše in urejanju okolice, po skrbi za zdravje pa šele na sedmem mestu. Skrb za psihološko zdravje je za marsikoga postala luksuz, izgubili smo tudi posluh za same sebe.. Medicina nam sicer lahko podaljša življenje, vendar se kakovost življenja slabša – dali smo leta življenju, ne pa tudi življenja letom.
'Dobri' in 'slabi' hormoni, ki jih ustvarjamo sami
V primeru da pridemo do velike količine denarja, na primer zadenemo na lotu ali dobimo povišnico, se počutimo odlično! Toda, ti hormoni že čez 3 dni naše telo zapustijo. Navdušenje popusti in s časom dogodek postane le bežen spomin. Ko gremo v službo ali šolo ter dobimo pohvalo, se zopet počutimo odlično. Ti hormoni se v telesu zadržijo dlje, tudi do 7 dni. Toda, zopet, po določenem času hormoni zapustijo telo in dogodek pozabimo. Primerjajmo pa zdaj počutje, ko si s partnerjem privoščimo 3-dnevno razvajanje. Ti hormoni niso tako intenzivno doživeti, kot pri prvi dveh primerih, vendar v telesu zdržijo mnogo dlje. V življenju sami proizvajamo tudi 'slabe' hormone: ko se prepiramo, ločujemo, ko nas skrbi … To so najbolj strupeni hormoni, ki se izločajo v naše telo, posledica pa so bolezni, za katere kljub vsem napredkom, medicina ne najde vzroka.
Na naše možgane poglejmo kot na vrt: kar posejemo, to žanjemo. Enako je z odnosi. Če investiramo vanje, se bomo v njih dobro počutili. Če nas bodo preplavljali 'dobri' hormoni bomo bolj uspešni in imeli več energije za vsa področja našega življenja. Zato si zagotovite zadostno količino dobrih hormonov: z objemi, druženjem, telesno aktivnostjo, spolnimi odnosi in veliko komunikacije.