NOVICA


ICO naj bo nadgradnja vašega startupa, ne sam sebi namen

Marsikoga so ob ogledu zneskov, ki so jih podjetja zbrala s pomočjo ICO, zasrbeli prsti, da bi se v podobno zgodbo podal tudi sam. V torek, 28. novembra 2017, so na Tovarni podjemov v Mariboru zato pripravili delavnico “Prednosti in pasti zbiranja milijonov z ICO”. Vodila sta jo Jan Pečar in Miha Bratina iz Zavoda IUURI, pravnika, ki svetujeta start-upovcem pri njihovih podvigih. Področje ICO je novo, združuje finančne in pravne elemente, kar pomeni, da jih država vseeno poskuša regulirati. Prej kot slej lahko tako naletite na pravno ali davčno ‘mino’, ki povzroči neljube zaplete. 
 
ICO ni ‘brezplačen denar’ temveč obveznost do vlagateljev
Jan in Miha sta delavnico začela s pozivom, naj vsakdo, ki je razmišljal o zbiranju sredstev prek ICO, najprej razmisli zakaj to potrebuje in kaj bo to prineslo podjetju. ICO je v prvi vrsti obveznost do vlagateljev in naslednji logični korak v poslovanju ter ne samo sebi namen. Na začetku je bilo področje dokaj neregulirano in posledično so se pojavljali problemi, od prevar do odškodninskih tožb in internih sporov. Zato si velja zapomniti, da je pridobivanje sredstev, ne glede na to na kakšen način poteka, obveza družbe ali ekipe do vlagateljev. 
 
Jan Pečar in Miha Bratina iz Zavoda IUURI sta pravnika z leti izkušenj na področju pravnega svetovanja povezanega s start-upi in novimi tehnologijami. 
 
Kako ločiti prave informacije od netočnih?
Področje je novo in se spreminja, vseeno pa FURS dogajanju sledi in redno podaja mnenja, na podlagi katerih se urejajo dejanja naprej. Težava nastane, ker je že tako zapleteno področje deležno obravnave tako davčnih kot pravnih strokovnjakov, ki ne govorijo vedno navadnemu smrtniku razumljivega jezika. Zato sta predavatelja udeležencem razjasnila nekaj ‘forumskih’ neresnic: 
 
1. “Kriptovalute, tokeni in posledično ICO-ji niso regulirani.” 
To ni res, tokene davčna uprava obravnava kot predmet prodaje, izdani token pa boste morali na koncu tudi nekako knjižiti. Glede tega pravila niso eksplicitna, zato boste morali ob pomoči pravnikov ugotoviti v katero kategorijo bo vaš token sodil. Več o tem kako izbrati pravega pravnika pa razloži Miha v spodnjem videu: 
 
 
2. “FURS ne more obdavčevati ‘za nazaj’”. 
Je že res, da zakon običajno ne velja za primere pred njegovim sprejetjem. Kakorkoli, Davčna uprava v nobenem primeru ne obdavčuje ‘za nazaj’, temveč za nek plačilni dogodek. Za tega vas lahko brez težav obdavči tudi leto in pol kasneje. Torej, če izdate token, ki je predmet DDV-ja, bi morali ob prodaji izdati račun in obračunati davek. Če tega ne storite bo to ob pregledu naredila Davčna uprava in od vas zahtevala plačilo davka. To ne pomeni, da obdavčuje za nazaj, temveč samo ureja davčno obveznost, ki bi jo morali upoštevati že sami. Pri oblikovanju tokena boste zato potrebovali tako nasvet davčnega strokovnjaka, kot tudi pravnika in računovodje. 
 
3. “ICO je najbolj pametno zagnati v tujini.” 
Tudi ta trditev ne drži. Začne se že pri odvetniku, ki ga boste morali najeti in urna postavka zagotovo ne bo ‘slovenska’. Eksotične države z davčno ohlapnejšo zakonodajo se morda slišijo dobro, težava pa bo nastala, ko boste pri bankah zaman iskali tisto, ki bo pripravljena izplačati sredstva in investitorja, ki vam bo zaupal. Ustanovitev podjetja v tujini redko kaj reši, praviloma pa se tako situacija smo še bolj zaplete. Več pa razloži Miha v spodnjem video nasvetu: 
 
 
4. “S potencialnimi investitorji komunicirate čim več in čim bolj v podrobnosti.” 
Poslovna politika, razmerja, poslovodska struktura, funkcija tokena in podobno, so podatki za katere je bolje, da potencialne vlagatelje preusmerite k branju pogojev poslovanja. Jasno je, da neka komunikacija mora biti, vendar nikoli o pravnih zadevah. V primeru težav lahko kakršnakoli pisna sporočanja le poslabšajo zadeve. 
 
5. “Več kot zbiraš bolje je.” 
Tudi ta spletni nasvet ne drži. Jasno si določite cilj in okvirna sredstva, ki bi jih potrebovali ter jasno razmejite za kaj jih boste porabili. Manj kot zbereš, manj je obveznosti do potencialnih strank katerim si zavezan in obratno. Razmislite tudi kdaj bo produkt sam podpiral svoj razvoj, brez investicij. V spodnjem video nasvetu pa kratka ‘check’ lista na kaj morate biti pozorni preden se podate v ICO: 
 
 
Naprej, vendar previdno in sistematično
Po zgledu klasičnih VC pregledov bi bilo potrebno ob vsakršni investiciji podrobno pregledati in razumeti namene zbiranja in odnose med deležniki v podjetju. Marsikateri ICO so namreč v kasnejših fazah ‘odnesli’ prav neurejeni odnosi v ekipi. Jan je predstavil primer dobre prakse podjetja OriginTrail, pri katerem sta svetovala z Miho. Podjetje je že razvilo klasični ‘software’ produkt, za katerega so ugotovili, da je ‘blockchain’ logična in organska nadgradnja. Ne iščite ideje zakaj bi imeli ICO, temveč naj ICO služi vašemu produktu, namenu ali cilju. V zadnjem video nasvetu pa Jan razloži še najpogostejše napake: 
 


Avtor: Anja Kodra, 5.12.2017
 
 
Želiš biti obveščen o novih start-upih, dogodkih in ostalih odličnih stvareh?
Hitro, prijavi se na email listo!